Jiři Bezlaj (1949, Ljubljana) je prvič razstavljal leta 1973 na skupinski razstavi s Tomom Podgornikom in Tugom Šušnikom v Menzi Študentskega naselja. Kipar, ki je študiral v času študentskih demonstracij, je diplomiral iz študija vplivov vzhodnoazijskih filozofij na moderno umetnost in te so močno zaznamovale tudi njegovo kiparstvo.V začetku osemdesetih let je Bezlaj pričel delati v kamnu. Na samostojni razstavi v Mestni galeriji je leta 1986 razstavil dela, v katerih je iz kamna izklesal podstavke in na njih postavil najdene kamne - rečni prodnik, kamen najden v morju in najdeni kamen z vrezom: Naslednje leto so pričele nastajati skulpture okamnelih okostij. V teh delih se je forma deloma neobdelane kamnine zlila z vsebino materiala, kar je za Bezlajeva dela značilno še danes. Leta 1995 je razstavil Žrtvenike, pol-obdelane kamne, ki so v galeriji stali drug na drugem. Iz form, kjer se je trudil doseči realnost okamnine s kiparjenjem, se je še za korak približal resnici kamna. Razstava Kiklopi (1996) je pomenila vstop v polje antičnih vzorov, ki sta jih ohranjala tudi cikel malih in srednje velikih plastik Favnovo popoldne (1997) in leto kasnejši Epoptes (1998). Erotika, ki je bila do tega trenutka latentno prisotna v Bezlajevem opusu, zdaj stopi v ospredje in tu ostane vse do zadnjega cikla brsteče flore.Od leta 2003 nastaja cikel Poletje, ki bo od petka, 9. aprila 2010, predstavljen v Kostanjeviški galeriji. Kipar, ki pravi, da kamen boža, je ustvaril številne v kamnu okamenele cvetove in ti zahtevajo dotik gledalca. Šele dlan doživi rob med zglajeno in hrapavo površino ter potuje po zglajeni formi fragmenta rastlinskega telesa. Kipi, ki jih je obdelal Bezlaj, so ustvarjeni tako, da zahtevajo dotik. Z gledalcem skušajo vzpostaviti enak odnos, kakor ga je imel do njih kipar.Slavljenje življenjske sile človeškega telesa v ciklu Poletje zamenjajo cvetni listi, pestiči in prašniki, ki s formo namerno zapeljejo k aluzijam na vzravnane prsne bradavice, cvetoče faluse in razprte sramne ustnice. Toda takšni so že cvetni motivi, ki jih uporablja kipar in njihove forme le nežno poudari. Cvetovi so tu zato, da skrbijo za nadaljevanje življenja in v tem so podobni človeškim organom, ki služijo istemu namenu. Kiparstvo Jiřija Bezlaja vse od zgodnjih osemdesetih let pripoveduje v kamen spremenjeno hvalnico obstoju življenja. (besedilo Petje Grafenauer)